Potrjena resolucija Evropskega parlamenta o povojnih pobojih v Sloveniji

Evropski parlament je danes s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS).

Pred tem so evropski poslanci s tesno večino zavrnili preložitev glasovanja na predlog skupine Socialistov in demokratov (S&D).

Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč.

"Glasovali smo o resnici in dostojanstvu"

"Danes čutim zadoščenje. Glasovali smo o resnici in dostojanstvu. Ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene. Komunistični totalitarizem in njegovi zločini povsod po Evropi še niso doživeli polne politične in pravne obsodbe, kar nas pušča ranljive. Zanikanje preteklosti pa omogoča povratek grozot," je po sprejetju resolucije sporočila Romana Tomc.

Poudarila je, da resolucija poziva vlado Roberta Goloba, naj spoštuje spomin na desetine tisoče ljudi, ki so jih med in po drugi svetovni vojni ubili komunisti. Kot je dejala, si žrtve vse totalitarnih režimov zaslužijo dostojnega pokopa.

"Evropo smo zgradili na obljubi nikoli več. Nikoli več skritih množičnih grobišč. Nikoli več žrtev, izbrisanih iz spomina. Nikoli več totalitarnih zločinov. Žal mi je, da naši kolegi iz političnih skupin socialistov, liberalcev in zelenih niso pokazali solidarnosti z vsemi, ki si prizadevamo za zgodovinsko pravičnost in spoštovanje žrtev," je še dodala.

Za potrditev resolucije je glasoval tudi Matej Tonin (EPP), ki je zapisal, da sprejeta resolucija opozarja, da zločinov, storjenih med drugi svetovno vojno v Sloveniji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije, nikoli ne smemo pozabiti.

Na sprejem resolucije se je prav tako odzval prvak SDS Janez Janša, ki je zapisal, da ta nalaga slovenski vladi spoštovanje temeljnih evropskih civilizacijskih vrednot. "Velika lekcija človečnosti slovenski ekstremistični levici. Prepričljiva večina! Hvala demokratičnem polu evropske politike," je na omrežju X poudaril Janša.

Predsednica svari pred političnim preigravanjem na ravni EU

Na sprejetje resolucije se je odzvala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je na omrežju X obsodila vsakršno zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja oziroma poskuse zgodovinskega revizionizma tega dejanja.

"Narodnoosvobodilni boj je bil pogumen boj posameznic in posameznikov proti nacizmu in fašizmu, ki si zasluži globoko spoštovanje. Nedvoumno je, kdo je bil v tem obdobju na pravi strani zgodovine. Če se kdo ni strinjal s politiko medvojnega vodenja, je to legitimno. Za to, da zaradi tega stopiš na stran okupatorja, pa ni opravičila in tega zgodovinskega dejstva ne more spremeniti nihče.

Ob tem je znova poudarila, da so bili povojni poboji zločin, ter opozorila na potrebo po dostojnem pokopu njihovih žrtev. Kot je pojasnila, je k tej temi večkrat javno pozivala – tudi v govorih ob dnevu državnosti – in v okviru predsedniške funkcije že organizirala dva posveta, na katerih so sodelovali predstavniki političnih strank, zgodovinarji, sorodniki žrtev, minister za obrambo ter predstavnika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in nevladne organizacije.

"Svoje aktivnosti za zagotovitev trajne rešitve za dostojni pokop žrtev povojnih pobojev bom nadaljevala. Ob tem pa pričakujem, da bodo predstavniki določenih političnih strank več energije kot v politično preigravanje na ravni EU vložili v iskreno prizadevanje za zagotovitev pogojev za dostojni pokop žrtev povojnih pobojev," je še zapisala.

Prebilič: To je nevaren precedens

Do sprejetja resolucije je bil kritičen tudi slovenski evropski poslanec iz vrst Zelenih Vladimir Prebilič, ki je zapisal, da je sprejeta resolucija plod notranjepolitičnih obračunov, ki se selijo na mednarodni parket in s tem škodijo ugledu Slovenije v mednarodni skupnosti.

"Resolucijo je na plenarno zasedanje uvrstila politična skupina EPP s pomočjo nacionalističnih in skrajno desnih skupin, ki odkrito podpirajo nasledstvo totalitarnih režimov, krivcev 2. svetovne vojne," je zapisal. Po njegovih besedah zato resolucija predstavlja zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne, zaradi česar je sam glasoval proti.

"Odločno zavračam poskuse politizacije naše zgodovine in zlorabo Evropskega parlamenta v za namen, s čimer se postavlja nevaren precedens obravnave zelo specifične zgodovinske tematike o zgolj eni državi članici," je poudaril Prebilič.

Nemec: EPP in skrajna desnica sta Evropski parlament popeljala še v temnejšo dobo

Poslanec politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) Matjaž Nemec je po glasovanju zapisal, da je EPP s pomočjo skrajne desnice Evropski parlament zapeljala še v temnejšo dobo že tako občutljivega časa. Dodal je, da je ta naveza zaradi političnega obstoja in uveljavitve lastne politične agende povozila parlamentarne postopke, ob tem pa je "zgodovinskemu revizionizmu in malikovanju skrajno problematičnih in manipulativnih tez na široko odprla vrata".

"Zato današnje glasovanje ni zgolj vredno obsojanja, temveč odločnega ukrepanja. Gre namreč za nevaren presedan, ko bomo morda kaj kmalu priča poplavi predlogov iz več držav članic, kako je treba rehabilitirati fašistične in nacionalistične režime, ker je percepcija o zmagoviti zavezniški sili, ki je porazila največje zlo prejšnjega stoletja - nacifašizem - zmotna in pretirana," je poudaril Nemec.

Levica: Današnje glasovanje je sramota

Da je glasovanje Evropska parlamenta o Sloveniji, komunizmu in koncu druge svetovne vojne sramota, ki dokazuje, kako globoko desno je zdrsnila evropska politika, pa so poudarili v stranki Levica. Prepričani so, da resolucija predstavlja nevedno vmešavanje v slovenski kolektivni spomin ter zlorabo polpretekle zgodovine za politično obračunavanje.

"Sprejem resolucije sta zrežirali Romana Tomc in SDS ter v praksi pokazali, da je Evropski parlament obarvan na črno. V Bruslju in Strasbourgu sedaj zadostujejo glasovi konservativcev ob pomoči skupinic skrajnih desničarjev in nacionalistov, da se lahko sprejema ideološko sporne in razdvajajoče resolucije kljub splošnemu nasprotovanju levih, zelenih in liberalnih političnih skupin," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot dodajajo, glasovanje še enkrat znova dokazuje, kako Slovenija postaja otok levo usmerjene politike v morju pohoda desnice na oblast širom Evrope. "Desnice, ki razpihuje spore med ljudmi, namesto da bi se ukvarjala s tem, kako ljudje živijo."

V Levici zato resolucije ne nameravajo upoštevati. "Nasprotovali pa bomo vsakemu poskusu zgodovinskega revizionizma, izenačevanja komunizma z nacizmom ter zlorabe zgodovinskih travm za današnje politično obračunavanje.

Podpora parlamenta pričakovana

Že pred glasovanjem je bilo mogoče pričakovati, da bo parlament resolucijo podprl. Na parlamentarnem odboru za peticije je za resolucijo glasovalo 17 članov odbora iz vrst desnosredinske politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) ter skrajno desnih skupin Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Domoljubov za Evropo (PfE) in Evrope suverenih narodov (ESN).

Proti je bil en nepovezan poslanec, člani levosredinskih skupin socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew), Zelenih in Levice pa so glasovanje obstruirali.

Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer med drugim izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč.

Slovenski evroposlanci Irena Joveva, Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) so opozorili, da gre za "zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne ter se selektivno spominja na žrtve tragične preteklosti".

Dodali so, da se je treba tovrstnih tem lotiti s spoštovanjem do vseh žrtev in slovenske nacionalne zgodovine, predvsem pa mora biti besedilo zgodovinsko točno.

Tomc se je na njihovo skupno izjavo odzvala z zapisom na družbenem omrežju X. "Nekateri se borimo za njihov spomin in za človečnost, drugi tega ne zmorejo. Zapomnimo si evropske poslance, ki še vedno branijo zločine komunizma in žrtvam pobojev odrekajo pravico do dostojnega pokopa," je zapisala.